Poti in številke.


Danes je umrl neki fant.
Mislim, da je bil star devetnajst ali nekaj takega.
Plezal je na Storžič in mu je zdrsnilo.
Bojda zaradi slabe oz. pomanjkljive opreme.

Zakaj to pišem?
Ne vem.
Bila je samo neka novica, ki se je pojavila v mediju, dokler je ni izpodrinila druga, novejša, še bolj grozna.

A se me je dotaknila.
Verjetno zaradi tega, ker tudi sam precej zahajam v hribe in sem ob tem pomislil tudi na svoje izkušnje, na svoje trenutke, ki so se končali srečno, čeprav bi se lahko tudi drugače.

In potem sem se vprašal, zakaj sploh pišejo o tem?
Fanta nisem poznal.
Nimam pojma, kdo je.
Ne sanja se mi.
Je samo nekdo, ki je lezel na goro in se ob tem ponesrečil.

Sem krut?
Nisem.
Konec koncev je umrlo tudi 13 šerp pa zaradi tega ne jokam.
Umrlo je tudi nekaj čez 300-400 dijakov, ki so imeli to nesrečo, da so šli na izlet s trajektom, ki te poti ni zmogel.

A vidite?
Vse to so samo številke.

Ni važno, kako si umrl... Važno je, kako si živel.

In ta fant je verjetno v svojih devetnajstih letih doživel že toliko, kot pa bo večina tistih, ki sedaj govorijo: "Kaj je pa rinil v hribe..." lahko doživela šele v tisoč letih.


Komentarji