Petdeset odtenkov zaobljub.


To, kako ljudje delamo s svojim zdravjem, je že davno splošno znano...
Kot ena velika svinja z mehom.

Ponavadi je tako, da te mora eno dvakrat na zelo močno usekat, preden se sploh zaveš, da nekaj ni v redu...
Šele potem pomisliš, da bi bil mogoče pa res že čas, da kaj postoriš zase in za svoje zdravje.

A brez skrbi.
Tako zavedanje ponavadi itak traja samo toliko časa, kolikor rabi ku.ba, da zamenja svoje spodnje gate.
Nič, v glavnem.

Slano, mastno, užgi po odojku.
Važn', da se 'mamo fajn.

Ne, nisem bolan.
No, vsaj, da bi vedel ne.
Je pa take sorte tič nekdo, ki ga precej dobro poznam.

Priden kot mravlja, pameten, da jih ni blizu enakih...
In dobrega srca.

A oni dan smo šli v bolnico.
Ob polnoči.
Na mus.
Ker je telo zajambralo in na trenutek začelo protestirat na tak način, da ti takoj postane jasno koliko je ura...

Dva testa, tri ure čakanja in rezultat, s katerim se ni za hvalit pred sosedi.
In zdaj smo tu, kjer smo.
Vsi po malem skrbimo, vsi se po malem sekiramo, vsi na veliko prepričujemo, da bo od danes naprej pa res vse čisto drugače.

Ker zdaj se gre pač zares in je vrag počasi vzel šalo.
Upam, da bo tokrat trajalo...

Slabe ku..barije je bilo že s 50 shades of grey čist' zadost' za moje pojme...

music selection: courtesy of Simona H.

Komentarji