Črni tulipani.

Nitke zopet visijo.

Prepletene, zamegljene, sive.

Sneli so jih, a so nekako zopet našle nazaj in se oprijele zadnje bilke.

"Zažgite jo! Zažgite ta plevel!" ste vpili, a kaj, ko vas ni nihče poslušal...

Zdaj vem in res je. 

Prav ste imeli.

Ves čas.

Zdaj imamo, kar imamo... Niti so se jih oprijele, kakor vseh nas...

***

-"Vzemi. Na!" 

Z odgriznjenim jabolkom v roki mi zreš v oči in strast ti buta izpod temnih trepalnic.

-"Na! Vzemi! Kaj ti je?"

Kaj mi je?

Ne vem, kaj naj... 

Prosil sem in zdaj si tu, vem.

Mesto je tiho, ulice brez tiste strasti, ki jo prinaša poletje.

A sam sem postal popolnoma zmeden.

Veliko se je zgodilo, a nič kaj takega, na kar bi bil lahko prej pripravljen.

Črn tulipan...

Zdaj sem končno eden izmed njih...

***

Krraa.

Krraa, krraa, krraa, krraa...

V tišini se slej ko prej izgubijo čisto vsi...

Krra.

Krraa, krraa, krraa, krraa...