Vse je v prioritetah.

Oni dan sem ponovno dočakal pogled z vrha.
Z 2.244 metrov nadmorske višine sem zrl v oblake pred sabo in pri srcu mi je bilo zopet malo lepše.
Saj ne, da mi je drugače hudo, samo... Pač pogrešam hribe.

Lahko bi šel večkrat, priznam, vendar je težko z vsemi drugimi obveznostmi, ki jih imam.
Marsikaj bi rad počel pa trenutno nimam časa.
Zgleda, da je res vse v prioritetah...

***

Ta teden sem se vrnil s punk festivala - PRH 1.3.
Poleg glasbe sem si najbolj zapomnil tipa, ki ga celo na YouTubu lahko sedaj najde... Sting ga je nekdo označil... 

Okej, tip je bil res nekaj posebnega, priznam tudi sam. :)
Jeb...o se mu je za cel svet; glasba je bila vse, kar mu je bilo v dani situaciji pomembno.
Stvar prioritet, itak.
Ljudje so se mu sicer smejali, ga snemali in kakor sedaj vidim, celo objavili posnetke na YouTubu.
Totalno neokusno za moje pojme.

Ni mi bilo prav.
Kvečjemu zavidali bi mu lahko, ne pa da so se norce delali.
A tako pač je.
Ljudje ponavadi zasmehujejo tisto, česar ne razumejo ali pa si sami ne upajo narediti.
Tako je vedno bilo, tako bo tudi v bodoče.
Na vsakemu posebej pa je, da se poskusi čimprej sneti s te kompozicije, ki drvi v običajnost.

Sam festival je bil sicer superski totalno; edino kar moram pograjati je lastminute sprememba vrstnega reda igranja izvajalcev, kar je rezultiralo tudi temu, da sem skoraj v celoti zamudil koncert mojega najljubšega benda na letošnjem festivalu.
Shit happens, karavana gre dalje, bi lahko rekel.
In tudi sem.

Kaj bo sicer drugo leto, ne vem točno.
Zgleda pa že sedaj, da bo večina verjetno zopet stvar takšnih in drugačnih prioritet.
Naj bo, kar bo, važno da bom še vedno tu.
Z vami in okoli vas.

Čau.

Propagandhi, PHR 1.3

Komentarji