Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikazano

Variacije na isto temo.

Včeraj je bil dan po tistem, ko sem dobil še enega sina.
Tu bi lahko mirne duše zaključil s to objavo, se še enkrat zahvalil za rože in lepe želje in se odpravil spat. A glede na to, da je pesem res dobra, tema pa zahteva kar nekaj razmišljanja, bi vseeno nadaljeval.

Razmišljam o očetovski ljubezni.
Je tam, prisotna, včasih skrita, včasih na odprtem. Je zid, je steber in je moč v enem. Je protipol mamini ljubečnosti in nežnosti. Je nevihta, ki jo otroci potrebujejo, ko se stiskajo v maminem zavetju. Le tako se namreč lahko učijo spoznavati pravila življenja.

Ampak veste, preden so prišli, sem bil velikokrat v dvomih, ali bom lahko svoje otroke sploh začutil...
So namreč bitja, osebe, ki jih pred rojstvom nisi ne videl, ne vonjal, le občasno zatipal pod premikajočim se trebuhom. Občutek sem imel, da sem na zmenku na slepo, na preddogovorjeni poroki, kjer se ženin in nevesta prej sploh nista nikdar srečala.
In ko se je prvi rodil in je bil tam na previjalni v porodnišnici, sem nekaj č…

Najnovejše objave

V vetru šepetanja.

Pod zvezdnatim nebom.

Pismo prijateljici.

Viharna noč.

Koraki, ki šepetajo.

Podganja dirka.

Vonj po svobodi.

Čudoviti novi svet.

Črni tulipani.

Pozno in nikoli.