Harpije.
Svetovna čudesa se rodijo v naših mislih. Zamislimo se malo nad tem. Prav neverjetna je ta človekova zmožnost, da iz nič ustvari vse. V mislih se rodijo tudi sreča, žalost, ljubezen in strah. Štiri strani našega sveta, štirje robovi, ki ločujejo in obenem povezujejo. Umetnik je tisti, ki zna videti razliko med njimi, blažen tisti, ki je rešen okovov civlizacijskih norm. Bela zvezda na nebu utripa v ritmu božjega srca, v senci človeške minljivosti in nenehnih sprememb. In brez da bi se pretirano ozirali nazaj v preteklost, lahko občutimo vso jezo vsemogočnega starca spogledljivih oči. Kopljimo, dragi moji. Kopljimo dolgo in zavzeto, da bomo prišli ven. Nihče več nas ne bo zadrževal na tej strani meglene noči. Sami si želimo vse, zato gradimo, se množimo, ubijamo in sadimo. Le majhen zamah omahljive roke in vse bomo lahko počeli znova. Radujmo se, kmalu bo vsega konec in bomo lahko začeli znova, še enkrat kot hrčki, nezavedajoč se našega teka po zlatem kolesju. *** Dvigni roke tist