Paradigme neverjetnega.

Kdaj je dovolj?

Kdaj bi morali reči: "Ne! Dosti je. Tega tu ne toleriramo, lahko pa stopite kam drugam, kjer vas bodo veseli. A da imate denar? Veliko denarja? Super! Shove it! Neext!"

Ne vem, kam gre ta svet.
Ponorel je.
Vse se vrti okoli neke navidezne resničnosti, okoli nečesa, kar sploh nima nobene osnove, nobenega temelja.
Ironija pa je v tem, da ima vse skupaj navkljub temu ogromen vpliv na okolico, v kateri živimo.
In na okolje, ki nam ni blizu.
Zaenkrat.

Črnoglede so moje misli.
In obenem upajoče.

Sam se trudim ustreči, biti prijazen, človeški.
Nekateri se ne, ampak to ne sme biti moj fokus.
Vsak mora začeti pri sebi, dajati vzgled, mogoče se potem kaj spremeni...

Če se pa ne bo, bomo pa vseeno lahko na koncu rekli, da smo vsaj poskusili.
Pa čeprav takrat to ne bo nikogar več zanimalo...

Prijetno želim vsem.
Veselo, srečno in brezskrbno.
Poletje je tu in ne dajmo se uničit takim zadevam.
Enkrat bo bolje za vse, ne samo za nekatere.

Sej konec koncev, kaj nam pa manjka, bi lahko rekli, a?
Lahko bi, a ne moremo.
Lagali bi namreč samim sebi, to pa bi bilo čisto brez pomena, kajne?