Vprašaj Jureta...

Skačem med dnevi kot srna s tremi zavezanimi nogami; četrto imam za vratom, tako da je vsaj nekaj prostega...

Ne, to ni blog "jamr, jamr", to je blog v katerem dajem sam sebi priznanje za neverjetno ustvarjalnost pri organizaciji družinskega, službenega, študijskega in prostega časa - in to ne nujno v tem vrstnem redu...

Največjo težo poskušam dati prostemu času.
Priznam.
Ker brez zdravega duha in notranje sreče je ves preostali trud in angažma zaman. Od mene ne bi imela nič ne družina, ne služba. Faks?
Ah, faks...
Škoda zgubljati besed... Z zelo visokim povprečjem ocen imam čedalje manj denarja in časa...
V glavnem, brez veze.

Družina pa je nekaj čisto drugega.
Naš "pob" ima sedaj že sedem mesecev, midva s partnerko kakšno desetletje, dva, štiri... več.
Pust'mo malenkosti. :)

Ja, kot že rečeno, družina je nekaj posebnega.
Srečen sem.
Ne.
Narobe sem se izrazil...
Srečni smo.
Radi se imamo in lepo nam je.
Cenimo eden drugega, razumemo zakaj smo si potrebni, čutimo, da dajemo eden drugim elan, moč in pogum za naprej.
Najlepše pri vsem tem pa je to, da vse skupaj delamo čisto spontano in z veseljem.
In to je tisto, kar res nekaj pomeni...

V službi pa je vse tako/tako.
50/50.
Lepo, prijetno, a duhomorno in brez kakršnega koli izziva.
Zakaj vztrajam?

"Ne vem", bi rekel Jure Salobir iz Imperija.
Sicer poje o nekih drugih rečeh, a nič ne de.
Odgovor je popolnoma identičen tistemu, ki ga izrekam sam.

Sicer pa je ta "ne vem" čisto prostovoljen.
Trenutno mi paše, da pač ne vem.
Ciljev imam na srečo zopet eno malo morje, tisti kapitalni pa so na srečo itak še vedno dokaj nedotaknjeni...

Bilo je namreč neko obdobje, ko sem bil popolnoma brez ciljev, brez Triglava, bi rekel Slovenec...
Bilo mi je groza in zdelo se mi je, da se mi bo kar malo zmešalo.
To je tisti občutek, ko ne veš čisto, zakaj si sploh na temu svetu, kaj boš sploh pustil za sabo in po čem se te bodo spominjali... Legacy, bi rekli Ameri.

Pa ne, da bi želel kaj pretiranega pustiti za sabo... Rad bi samo, da bi ljudje, predvsem pa moji otroci in bližnji živeli v varnem in srečnem okolju.
Za to pa je vredno osvojiti sem ter tja kakšen Triglav, kajne?
Samo ne recite: "Ne vem..."

V tem primeru tega žal ne morete... :)

TS