Podganja dirka.

Z morja smo prišli spočiti in skoraj novi.

Kar ni zgorelo, so rešili in tisto, s čimer so se vsi bahali, ni samo ostalo, tudi preživelo je.
Človeška neumnost in žlehnoba namreč nimata meja.

A ne mislim kaj veliko o tem...
Kot prvo ni vredno, kot drugo pa tudi nima nekega pravega smisla.
Vsi tisti, ki so dali nekaj na to, so se že davno odselili, mi, ki smo ostali pa samo spremljamo, kako vse drvi v maloro.
A kaj češ.
Naj pač traja, dokler traja.
Za dirke je namreč vedno čas.
Tudi danes.
In še posebej danes.

***

"Natakar! Še eno rundo tle! 
Jože... Kva boš?
Kaj ne boš!
Natakar!
Za Jožeta deci pelinkouca, zame pa pa še en pir.
Pa pelinkouc.
Jože!
Ej! 
Kaj boš spau...
Natakar!"
....