Plazovi.

Verjetno nisi pričakoval tako zajebane džungle, a?

Vsak zna vrteti usrane ključe po rokah, medtem, ko mu skozi ušesa nabija Jelena Karleuša, al kaj je že tista, ki jo stalno promovirajo na najbolj bednem radiu... biti strog in prijazen obenem pa je ena čisto druga pesem. Povozijo te, ne da bi se tega sploh zavedal; to se zgodi.

Pa kaj, porečeš.

In prav imaš, čeprav te logike ne razumem popolnoma. V mislih jo premetam, stiskam in ožemam, kot kos poscane plenice, a brez kakšenga pravega učinka. Temno je in plesnivo, brez vonja, za en drek, bi rekel. Čuti se, da je napačno, ker pritiska na možganske celice in jih uničuje kot herbicid mravlje.
Marsikdo bi ob vsem tem že davno pobegnil. Stran, preden ga odpeljejo. Ko se ti enkrat začnejo prikazovati vijoličaste zvezde in postanejo prioritete zvite kot feltne na starih kolesih, je že rahlo pozno za razlago o tem, kako je vse v redu.

Razum je itak precenjen. Podobno kot kombineže na starih ženskah... Zakriva tisto, kar nihče več noče videti.