Dotiki.

... odložim knjigo in se obrnem na hrbet. Nato zrem v strop ali pa včasih celo štejem liste na bližnji roži.
Ne traja dolgo.
Nima ravno veliko listov...

Včeraj sem se na nek nepričakovan način zazrl v svoje roke. Vem, da roke veliko povejo o človeku, vendar so moje molčale. Ne razumem čemú...

Zaprl sem oči, ker nisem želel, da bi zopet blodile po neznanih telesih...