Kanonijada razlogov.

Lahko? ;)
Okej... :)

Pozdravljeni.
Zadnja, vidim, da je govorila o prioritetah; nisem jo prebral.
Ni kaj veliko za filozofirat o tem...
Ali želiš, ali pač ne.
Pravih, tehtnih izgovorov ni.
Je samo metanje peska v oči in skrivanje pred dejstvom, da te nekaj ne interesira več toliko, da bi temu namenil svoj dragoceni čas.

Čas je traparija, btw.
Bolj ga iščeš, bolj ga paziš, slabše je.
Nikoli ga ne bo dovolj.
Dovolj za vse, namreč...

Kaj je novega torej?

Jesen je prišla.
Koledarska, meteorološka, niti ni važno.
Važno je to, da je obiskovanja morja praviloma konec, da bo počasi potrebno svoje sile usmeriti v grozdje in prihajajočo trgatev, da so otroci ponovno začeli obiskovati hrame učenosti (tokrat bojda v uniformah).

Bedarija, če mene vprašate.
Revni bodo še vedno revni, uniforma gor, uniforma dol.
Stvari bi bilo potrebno spremeniti v kali in ne samo prebarvati prvo stran preperelega lesa - vsi vemo, da mu nobena barva ne more pripomoči k ponovni trpežnosti...

Kaj je torej novega, kje se je zgubila moja blogerska rit?
No, s ponosom lahko rečem, da je stanovanje skoraj končano. :)
Hvala bogu; vleklo se je kot kurja čreva...

Zaradi tega tudi na morje nismo kaj veliko hodili, v hribe pa še manj...
Imeli smo sicer ene dva koncerta z Minibusom (btw, še vedno iščemo člane), obiskal sem ene dva festivala, drugo je bilo pač delovno.

Novo je pa to, da sem se resno vrgel v pisanje svojega prvenca, za katerega z veseljem ugotavljam, da prav lepo napreduje; zaradi slednjega so se objave na tem blogu zreducirale skoraj na 0, zaradi tega več ne berem knjig, ne igram kitare.
Vse te aktivnosti sem zmanjšal na minimum, razlog je pač jasen.

Tako, toliko zaenkrat.

Uživajte (v panku).
Super band, super muska, super člani:
MAY.
Bok.