Andromeda efekt.

No pa je spet vse drugače.

Vesel sem, žalosten, sam in pozabljen.
Srečen.
Vse je isto, vse drugačno, vse nekje igra, vse nekaj poje, preprosto nič nima kakšne večje teže pred ostalim.
In zato bom raje ostal doma.
Zaklenjen od zunaj.
Zjutraj ne bom šel od doma, v miru bom pil kavo in pokadil cigareto pa čeprav ne kadim več.
In poklical prijatelja, da skupaj kaj zaigrava.
Zakaj pa ne bi?
V bistvu je enako temu, kot da ne narediš nič.
Vseeno je.
Njim je vseeno.
Vsem.
Mogoče ne zate, ampak za ostale pa.
Vsaj moralo bi jim biti...

Za ženo ne, za tvoje otroke pa.
Res.
Verjemi.
Oni vejo.
Oni so tisti, ki bodo delali stvari drugačne.
Spreminjali bodo realnost in mi jih ne bomo razumeli.
Brali bodo neke knjige z delno praznimi strani, kjer sam pišeš svoje misli in mi bomo mislili, da se jim je zmešalo.
A preprosto ne bomo razumeli.
Da jim je vseeno.
Mogoče ne zate, ampak za ostale pa.
Vsaj moralo bi jim biti...

No pa je vse spet drugače.