Vonj po svobodi.


Eni se mečejo v zrak tako daleč, da skoraj poletijo. 
Drugi se smejejo in jejo kokice, medtem ko se vse okoli njih ruši in podira. 
Sam sem med tistimi, ki se poskušajo ubraniti misli in iluzij, ki nam jih servirajo na dnevni bazi vsi tisti astronavti, katerim so zvezde na nebu le ovira na poti.

Tudi sam bom danes verjetno padel.
Nič zato.
Padel bom točno tja, od koder bi moral vzleteti pa mi nekako tega niso nikoli zares povedali.

In zdaj, kolikor sem dolg in širok, ugotavljam, zakaj gre vse narobe:
telefon sem imel vedno pri sebi in se na njega nisem oglašal, stvari, ki sem jih skuhal, so se vedno nekako pojedle in tišina, ki sem jo predvčerajšnjim zapustil, se me ni dotaknila niti približno tako močno, kakor sem si to želel... 
Ne. 
Hrup, ki se je razvil, je tako neznansko oglušujoč, da ne morem niti spati, niti dihati normalno. 
Pa kakor, da sem to sploh lahko kdaj normalno počel...

Rastline, ki sem jih srečeval skozi življenje, so me motile, ker so me vedno spominjale na tisto, kar sam nisem uspel pognati; še danes mi gre to težko od rok pa čeprav sem bil enako poteptan in zapuščen... Skratka, slika iluzij se je razblinila, še preden sem si jo lahko sploh pošteno ogledal. 

Ampak, še vedno sem dober. 
Tako dober, da nisem včasih za prav nobeno rabo. 
Prepameten, izstopajoč, pravijo da v nekakšnih barvah, ki bodo samo moteč element za tiste, ki me bodo gledali.
Jebi ga.
Pes vedno nekaj godrnja... 
Ne najdem namreč več tiste ceste, ki je bila vedno pred mano, po kateri sem vedno v mislih stopal. 
Zdaj, ko sem res končno shodil, je zginila kot kafra, pred mano pa so se nenadoma pojavile skale, kaktusi in megla, gosta, da bi jo lahko rezal. A upanje mi daje dejstvo, da ima končno tisti vonj...
Vonj, ki sem ga toliko časa želel zavohati pa se mi je vedno znova izmuznil.

In tako zdaj živim.
To je zaenkrat dovolj. To je zaenkrat vse.
To je zaenkrat edino, kar je pomembno.
Tistih, ki so živi samo navidezno, je namreč že tako in tako preveč.

"Take the red pill or take the green pill..." je bilo nekako rečeno... 
Either way, the world will never be the same again...

Komentarji