V divjino.

Nisem dolgo razmišljal...

Roke so se hitro dokopale do založene škatle, na dnu katere sem se skrival zadnje dve leti...

Ustavil sem se.

Bila je samo knjiga; prašen vodič, ki ne spremeni prav ničesar...

Tudi tega ne, da sem se zopet delal, da nisem opazil, kako mi adrenalin poganja vrelo kri po vedno žejnih žilah..

...

Tako torej... 

Sedaj se začenja zares; odhajam v neznano.

Pot ni nevarna, ni pa tudi nedolžna; da skrenem, je čezdalje bolj verjetno...

Ampak, brez skrbi... Sreča spremlja pogumne... :)

S pesmijo in oblaki vas pozdravlja, Tomy Skyblue.

...

LUNINE SENCE

Narazen letijo pa se jih sploh ne dotikam...
A greš z mano?
Pridi.
Sreča ni še nikoli prišla sama od sebe... saj veš to.