Mož leta.

V letu 2010 in nekaj po Kristusovem rojstvu se je zgodilo nekaj, kar se slej ko prej zgodi bržkone vsakemu od nas - odrasli smo.
Nič čudnega; povsem normalno, bi marsikdo rekel...
Res je.
Ampak res samo do takrat, dokler se zadeva ne spusti na osebni nivo: tam je kar naenkrat čisto druga pesem; benda ne poznamo, repertoar je sestavljen praviloma samo iz ene pesmi, pa še to edino, ki jo sploh znajo, "fušajo", da je groza...
Ja, taka je realnost, ko moške (in ženske seveda) zagrabi panika.

***

Dejstvo je, da sem v mojih 34-ih letih tacanja po preljubi nam deželi, prišel do marsikaterega spoznanja... in eno izmed teh spoznanj je prav smešno, če ne že komično...
Ljudje imamo neko prav čudno navado, da se poročamo takrat, ko nam tega sploh ni treba več storiti...

Če izhajam iz tega, da je edina poroka, ki je sploh smiselna, samo tista poroka, ki se zgodi v prvih dveh letih po tem, ko se par spozna (strast, zaljubljenost, ljubezensko-nagonska želja po otroku), vam bo takoj jasno, zakaj menim, da je vse drugo samo stran vržen denar (pri veliki večini parov pa vržen stran celo del življenja...).

Vzemimo primer para v trideset in nekaj letih, ki tlači skupno posteljo nekako pet let: on se je zredil, ona zanemarila, oba sta na čase že kar malo tečna, delno celo naveličana... On kalkulira, ona praviloma še bolj.
"Kje sem?
Koga lahko sploh še dobim, če grem zdej narazen?
Prijatelji imajo že itak vsi otroke!
Biološka ura tiktaka... itd, itd..."

Na koncu takega razmišljanja se praviloma zgodi samo eno - cerkveni zvonovi.
Pri tistih, ki še nimajo otrok, ponavadi zaradi zavarovanja veze (beri: da ti ne bi ušla/ušel), tisti z otroci pa zaradi olajšanja življenja (beri: pridobitve istih priimkov v družini, ker je tako lažje opravljati formalnosti)...
Zavarovanje se ponavadi za vsak slučaj utrdi še z otrokom in krediti, olajšanje pa niti ne rabi dodatnih ukrepov, ker je že samo sebi namen...
In tako sta obe strani zadovoljni: pri eni je poskrbljeno za doživljensko čiste gate in nogavice na drugi pa za vsaj enega otroka.

***

Medklic: 
prav zanimivo, kako večina žensk z otroci gleda na tiste, ki jih (še) nimajo...
Tiste z vozički se šopirijo po promenadah, kakor da je to njihov največji dosežek v življenju... Pravi sestop na Luno! Edino s tem se lahko primerja po pomembnosti...
Sedaj pa oprostite mojim besedam: narediti otroka bi znal vsak in roditi bi ga lahko tudi vsaka znala... To ni noben "kujnšt". To znajo krave, opice, delfini in miši. Tako, da prosim, ne iz tega delat "big deal", ker niti najmanj ni... Noge dati narazen ni enako odkritju relativnostne teorije...

Včasih je bilo otroka imeti normalno dejanje, v teh časih pa se mi zdi, da je pri marsikateri ženski otrok modni dodatek, s katerim se ženske med sabo delijo na manj in večvredne:
"Jaz ga imam lahko!
Sem plodna ergo sem ženska.
Ti, ki pa ne moreš imeti otrok pa nisi plodna ergo nisi... ženska?"

Norišnica, vam povem...
Pojdite v nedeljo popoldne na Loko v Novo mesto... Marija buh pomagej, kaj človek vse ne vidi v obnašanju nekaterih novopečenih mamic...

No dobro, da ne bo sedaj kdo mislil, da je z moškimi kaj drugače...
Sploh ne... Na podlagi opazovanj in pogovorov sem spoznal, da pride čas, ko začne praviloma vsak moški iskati pot ven; in to čisto subtilno, počasi...

Prvi znak, drage dame, da mogoče niste ravno poročile princa na belem konju, ki vas ljubi in obožuje, ampak samo nekoga, ki si želi na svet spraviti nekaj svojih otrok in si zagotoviti doživljenjsko sveže perilo, so hobiji.
In to tiste vrste hobiji, ki vas nekako... hmmm... no... nekako vas ne vključujejo.
Tipičen primer je vinograd.
Ko enkrat začne tip kupovati vinograd... :)
Hmm... verjetno si želi mir.
Pred kom?
Ne rabite še enkrat vprašati...
In da se je to zgodilo, je ponavadi kriva ravno tista klasična poroka, ki se zgodi v cerkvi pred 100 svati, če se vrnem na bit te objave...

***

Kako torej izbrati idealnega partnerja za poroko?
Npr. nekoga, ki ni vinogradnik, nekoga, ki ni lovec, ni glasbenik ali pa nogometni navdušenec ali motorist...
Kako?
Težko. :)

Takih skoraj da ni...
Še celo sam spadam v eno izmed teh kategorij.
Torej kaj je potem dobila pred nekaj meseci pod svojo odejo moja preljuba deklica?
Kako kaj??!

Moža leta vendar! :)

Rebel.