Iluzije prehodnega sveta.

Čas beži; to je evidentno...
Ampak nič za to.
Jaz osebno verjamem, da nobena ura ni izgubljena, če se jo preživi kvalitetno.
Kvaliteta je seveda stvar osebne percepcije, je pa nekako splošno sprejeto dejstvo, da v to kategorijo zagotovo spada čas, ki ga preživimo v krogu tistih, ki so nam ljubi in jih imamo radi.
Zatorej, nič se "šparat" dragi moji... v tem življenju se živi samo enkrat.

Je pa res, da je čas vseeno ena čudna reč.
Čeprav je vse skupaj ena velika iluzija, se nekako zdi, da ga (vsaj meni) zadnje čase resnično primanjkuje.
Ljudje, hobiji in želje ostajajo večinoma nedotaknjeni, priklenjeni in izven zidov, ki počasi rastejo okoli mene.
In ti zidovi, ki jih gradim niso iluzorni, kje pa... prav preklemano trd(n)i so.
Pa saj drugačni niti ne morejo biti... :)
Sej sem jih vendar sam zgradil! :)

Kakorkoli že, upam da bo kmalu končano in da bo s tem pridobljenih kaj več kot pa dodatnih 100 m2, ki jih bo potrebno pospravljati, za kar se pa, glej ga vraga, vseeno navkljub vsem omejitvam in obveznostim vedno najde čas...

Jup, včasih se resnično vprašam, če smo res iz tega sveta...

Itak pa pravijo, da ljudje naredimo čas in ne čas človeka.
V glavnem, nekaj v tem smislu pa kar koli je že...

Lahko noč.