Dvajset pred polnočjo.

Ura neusmiljeno bije nov krog, meni pa ni do spanja.
Jeb... ga!
Ker se mi tudi ne piše, vam danes poklanjam samo enega izmed dobrih komadov, ki jih te dni z veseljem poslušam po radiu, medtem ko se kolesa mojega vozila kotalijo proti mestu, kjer preživljam večino svojega dneva.

Torej...
Samo za vas, the one and only... Dege Legg!
Lahko noč do naslednjič.