Navade.

Kruh s pašeto in čaj na mizi.
Pol osmih zjutraj.
Spijem na pol vrel čaj, z eno roko zagrabim torbo in del oblačil, v drugo primem kruh...

Cesta počasi izginja za mano in v vetrobranskem steklu vidim, kako vzhaja sonce.
Jem in opazujem, medtem ko iz zvočnikov prihaja znana glasba...

Na križišču, med rdečo lučjo, si na hitro zavežem kravato in obenem opazujem znane obraze, ki hitijo po pločniku.
Pomaham in se nasmejem... :)

Osem in pet minut.
Petsto metrov, ki jih prehodim do službe ni stvar navade. Je izbira:

Provençal, F

Pod drevesi in nato ob Krki?
Ali mogoče po pločniku in nato čez glavni most?
Ne!
Po brvi...
Pesek. Zakaj pa ne? :)
Trava je danes itaq mokra...

Kam piha veter?
Vedno v neznano...