Nerazum(lje)ni pogledi.


Musée Réattu, Arles, F
Noč. Dvanajst čez enajsto...
Iz pepelnika se še vedno kadi; pred mano obrazi, zaviti v dim.
Besede, ki jih poslušam so pomembne, vendar jim vseeno pustim, da zbledijo.

0:37.
Ležim v travi in gledam v zvezdo, ker je pač tam. 
Zapletena razmerja so vedno izbira...

Jutro... Deset čez osem.
S kavo v roki mežikam soncu.

Ptička vedno znova izgradita gnezdece, čeprav sem ga že nekajkrat razdrl...
Ne razumem...

Komentarji