Nerazum(lje)ni pogledi.
Iz pepelnika se še vedno kadi; pred mano obrazi, zaviti v dim.
Besede, ki jih poslušam so pomembne, vendar jim vseeno pustim, da zbledijo.
0:37.
Ležim v travi in gledam v zvezdo, ker je pač tam.
Zapletena razmerja so vedno izbira...
Jutro... Deset čez osem.
S kavo v roki mežikam soncu.
Ptička vedno znova izgradita gnezdece, čeprav sem ga že nekajkrat razdrl...
Ne razumem...
Ne razumem...
Komentarji