Pred nevihto.

Vse prevečkrat zapletamo stvari.

Noč nas straši, zato boječe čakamo, da mine.

Pogledi nas begajo, zato gledamo v tla ali pa kar tako, nekam mimo.

Tudi čustva nas včasih motijo. Pa dotiki in prijazne besede...

Jaz verjamem v drugačno realnost:

realnost, kjer noč zbližuje, pogledi pomirjajo in čustva osvobajajo...

v realnost, kjer se z dotiki in prijaznimi besedami srečujejo svetovi, ki so še vedno polni neznanih in neodkritih kontinentov.

Kdo lahko zamaje tvoje temelje?

Ne veš?

Zapri oči in poglej...

   

Gorjanci, SI