Oči in ušesa Boga - Tomo Križnar.

Demonstriranje, pritoževanje in izmenjava novic o političnih in gospodarskih škandalih...

Priznam, zmeden sem...
Če sem na svoj način še včeraj aktivno sodeloval v boju proti zgoraj omenjenim "nadlogam", me je tokrat srce zapeljalo na drugo stran. In za to stran ne vem točno, kako bi jo definiral...

Ni apatija, to vem...
Tudi sprijaznjenost ni, v to sem prepričan...
Lahko bi rekel, da sem sprejel svet tak kot je: z vsem krivicam, vojnam in manipulacijami. Ampak tisti moment, ko pomislim, da bi mi nekdo želel kratiti svobodo govora in izražanja, me pogreje. Pa vseeno se potem počasi moja "zaskrbljenost" neha... Nisem lačen, nisem žejen, ni mi dolgčas in občutek imam, da se mi ne kratijo pravice... da imam navkljub vsemu svobodno voljo, svobodo izbire...

In vem, da je to vse posledica tega, ker živim v Evropski uniji; v družbi bogatih in izbranih. Marsikdo bo na tem mestu rekel, da smo navkljub vsem lepim stvarem vseeno izkoriščani s strani kapitala, vem... In mogoče ima ta marsikdo celo prav. Ampak veste kaj?

Lahko bi bili žejni.
Lahko lačni.
Lahko bi nam otroci umirali zaradi običajne viroze ali kakšne za naše razmere še bolj "nedolžne" bolezni.
Lahko bi nas ubijali,posiljevali, razseljevali...
Stokrat huje bi nam lahko bilo, kot pa nam je...

Ampak ker smo mi pač "bogati Zahod" se lahko gremo take igre, kot je demostriranje proti Acti in kapitalu... In se gremo izgrede proti vladi, ki sprejema "varčevalne" ukrepe... In se prerekamo po forumih, kateri politik je bolj pošten (kakšen paradoks...). Obenem pa  kupujemo Guy Fawkesove maske, na katerem ravno taisti kapital proti kateremu se borimo, služi ogromne denarje.

...

Svet se je spremenil, dragi moji.
Ljudje smo izgubili svoj fokus, to je jasno kot beli dan...
Nekje vmes smo se preprosto začeli boriti in zavzemati za neke čisto druge stvari, na pomembne pa smo pozabili...
Revščina, genocidi, pomanjkanje vode, izkoriščanje otrok... vse to je nekako izginilo iz našega obzorja. In za vse to krivim absolutno in samo medije. Postali so pristranski, podkupljivi - inštrument vplivnih in bogatih.
Najbolj žalostno pa je, da tega sploh nismo opazili, na tako prefinjen način se je vse skupaj odvilo... Hvala bogu vseeno na svetu ostajajo ljudje, ki jim denar še ni zaslepil oči.

In Tomo Križnar je eden izmed njih - borec, ki že dolga leta opozarja na dejanske probleme, na dejanske krivice in na dejansko revščino in izkoriščanje. Borec, ki se navkljub oviram in medijskemu ignoriranju in celo oviranju, bori naprej. Ko bi le v nas bilo vsaj malo več Križnarja; to si včasih rečem... Ko bi le stopili skupaj in kaj spremenili...
Al' ni, da ne bi znali...
Samo poglejte kolikokrat zbiramo denar za socialno ogrožene... Pa zamaške, pa obleke pa vse sorte stvari.
Dejstvo je, da radi pomagamo.
Težava je edino v tem, da včasih sploh ne vemo, da kdo potrebuje pomoč...

THE EYES AND EARS OF GOD 

celovečerni dokumentarec Toma Križnarja - premiera 17.02.2012 ob 18:00 v kinu Udarnik.

Podprimo življenje in pravico.