Karuna tree.

Nekoč si mi rekla, da znam z ljudmi; da jih imam rad in da jih poslušam. 

In da zgledam srečen in pomirjen, kadar sem z njimi.

Marsikaj si rekla...

Sedaj si tiho.

Ampak poglej me - še vedno živim na robu priljubljenih sanj.

Še vedno grem s tokom...

...

Včasih ne vem, zakaj ti to sploh govorim.

Mogoče si želim, da bi mi ti povedala, kar mi življenje že ves čas govori.

Ampak tako pač je.

Mi je pa marsikaj dano, kar vem, da drugim ni.

Celo našel sem zvezdo, ki bolj kot ostale, žari. 

Tako, kot si vedno rekla, da jo bom...

Ja, ljudje smo čudni.

Ne vem, zakaj bi moral biti jaz kaj drugač...

...

Ne pozabi... vedno bo nekje nekdo, ki ga boš uspel nasmejati...
T.S.