Okno.

Ostala sva sama.

Sedel sem na zofi in čakal, da pospravi po pultu... 

Vsaj zdelo se mi je, da pospravlja...

Nisem gledal.

Gledal sem kako dogorevajo sveče in poslušal glasbo, ki je prihajala iz radia.

Nato se je približala.

Za trenutek je obstala in zazdelo se mi je, kakor da je v dilemi...

Vem, da sem se ji zdel prijeten pa vendar...
bil sem samo tujec.

A tujec, ki bi lahko zrl skozi njeno okno...

...

Narobe svet.
Stare igre prinašajo samo jezo in strah.
Pa vseeno jih ljudje iz ne vem kakšnega razloga, vedno znova in znova vlačimo iz zaprašenih škatel.
Vsake toliko pa nas le presune, da ni potrebno poznati napamet vsake karte v poku...
Da je čar v neznanem, neodkritem in tveganem.
In šele takrat se lahko resnično srečajo pogledi, dotaknejo duše in prepletejo telesa.

...

O ja...
Svet ni eden... Svetov je več.
Ne verjamete?
Zapustite svojega in poglejte skozi...