Samski.
Sedel sem na zadnjem sedežu in strmel v kolono pred mano vozečih se avtomobilov. Iz radia je prihajala umirjena glasba in družba je bila prijetna.
Vsake toliko sem se pogledal v vetrobransko ogledalo in vedno znova na svojem obrazu opazil prelivajoče se barve včerajšnjega dne: zelena, siva, bela... vse so bile tam, samo rožnate ni in ni hotelo biti...
Prokleta pijača!
To, da si samski, se najprej opazi na porokah; če ne prej, takrat, ko se lovi šopek.
Ali pa podvezico, če si moški...
V večini primerov pa že prej - ob prvem plesu, ko vsi pari zdrejo na plesišče, ostanejo za omizjem praviloma samo tisti, ki so prišli na poroko sami. Čeprav nekateri sploh ne marajo plesati, vseeno hrepeneče zrejo v srečne in vesele obraze, ki se potijo pod soji žarometov na plesnem parketu...
Tudi jaz sem samski, dragi moji... In obiskujem poroke in silvestrovanja in podobne zadeve... In tudi jaz na čase opazujem... Vendar ne ljudi, ki so na plesišču; zrem v tiste, ki so ostali. Včasih se prisedem komu bližje in ga spravim v boljšo voljo; zakaj pa ne?
V večini primerov pa vseeno gledam prav načrtno... Iščem tisto, kar dela svet lepši - iskrice v očeh.
Seveda se že vnaprej opravičujem zagrizenim nasprotnikom "predalčkanja" vendar za moje pojme obstaja samo dvoje sort ljudi: tista, ki ljubi življenje in tista, ki je razočarana nad njim.
Praviloma boste med samskimi na porokah našli vsaj eno osebo, ki spada v prvo kategorijo in vsaj eno, ki je tipičen predstavnik druge; skoraj vedno je tako...
Vemo pa tudi, da se klin s klinom zbija. In tako se dogaja, da žalostni hrepenijo, veseli pa živijo. Skupaj pa nekako ne pridejo, ker si vsak išče sebi podobne. Tukaj res pride do izraza rek: povej mi s kom se družiš in povem ti, kakšen si... Tako pač je.
Odnosi niso enostavni.
So pa vseeno prilično predvidljivi.
Zato vam svetujem naslednje: če že niste resnično veseli in srečni, pa si vseeno, ko boste naslednjič kje na poroki ali zabavi ali kakšni drugi prireditvi, navkljub razočaranosti prižgite iskrice v očeh. Slej ko prej vas bo opazila oseba, ki išče ravno to...
In ko se bo to zgodilo, ukrepajte: povabite ali pa sprejmite povabilo.
Kajti, če tega ne boste storili vi, bo namesto vas hitro nekdo drug. Priložnost zamujena pa povrne se nobena.
Tako, toliko o tem...
Kakor včerajšnja poroka, se tudi ta prispevek počasi bliža k svojemu koncu in vse kar vam lahko še rečem je to, da sem se imel na njej resnično lepo; ujel sem podvezico, se družil z najboljšimi prijatelji, plesal z dekletom z iskricami v očeh in si povrnil barvo v obraz. :)
Še tečaj zumbe sem izpeljal boljše, kakor pa sem si predstavljal, glede na boleče koleno... :)
V glavnem, vse za pet!
Do naslednjič torej... ;)
T.S.
Vsake toliko sem se pogledal v vetrobransko ogledalo in vedno znova na svojem obrazu opazil prelivajoče se barve včerajšnjega dne: zelena, siva, bela... vse so bile tam, samo rožnate ni in ni hotelo biti...
Prokleta pijača!
...
To, da si samski, se najprej opazi na porokah; če ne prej, takrat, ko se lovi šopek.
Ali pa podvezico, če si moški...
V večini primerov pa že prej - ob prvem plesu, ko vsi pari zdrejo na plesišče, ostanejo za omizjem praviloma samo tisti, ki so prišli na poroko sami. Čeprav nekateri sploh ne marajo plesati, vseeno hrepeneče zrejo v srečne in vesele obraze, ki se potijo pod soji žarometov na plesnem parketu...
Tudi jaz sem samski, dragi moji... In obiskujem poroke in silvestrovanja in podobne zadeve... In tudi jaz na čase opazujem... Vendar ne ljudi, ki so na plesišču; zrem v tiste, ki so ostali. Včasih se prisedem komu bližje in ga spravim v boljšo voljo; zakaj pa ne?
V večini primerov pa vseeno gledam prav načrtno... Iščem tisto, kar dela svet lepši - iskrice v očeh.
Seveda se že vnaprej opravičujem zagrizenim nasprotnikom "predalčkanja" vendar za moje pojme obstaja samo dvoje sort ljudi: tista, ki ljubi življenje in tista, ki je razočarana nad njim.
Praviloma boste med samskimi na porokah našli vsaj eno osebo, ki spada v prvo kategorijo in vsaj eno, ki je tipičen predstavnik druge; skoraj vedno je tako...
Vemo pa tudi, da se klin s klinom zbija. In tako se dogaja, da žalostni hrepenijo, veseli pa živijo. Skupaj pa nekako ne pridejo, ker si vsak išče sebi podobne. Tukaj res pride do izraza rek: povej mi s kom se družiš in povem ti, kakšen si... Tako pač je.
...
Odnosi niso enostavni.
So pa vseeno prilično predvidljivi.
Zato vam svetujem naslednje: če že niste resnično veseli in srečni, pa si vseeno, ko boste naslednjič kje na poroki ali zabavi ali kakšni drugi prireditvi, navkljub razočaranosti prižgite iskrice v očeh. Slej ko prej vas bo opazila oseba, ki išče ravno to...
In ko se bo to zgodilo, ukrepajte: povabite ali pa sprejmite povabilo.
Kajti, če tega ne boste storili vi, bo namesto vas hitro nekdo drug. Priložnost zamujena pa povrne se nobena.
...
Tako, toliko o tem...
Kakor včerajšnja poroka, se tudi ta prispevek počasi bliža k svojemu koncu in vse kar vam lahko še rečem je to, da sem se imel na njej resnično lepo; ujel sem podvezico, se družil z najboljšimi prijatelji, plesal z dekletom z iskricami v očeh in si povrnil barvo v obraz. :)
Še tečaj zumbe sem izpeljal boljše, kakor pa sem si predstavljal, glede na boleče koleno... :)
V glavnem, vse za pet!
Do naslednjič torej... ;)
T.S.
Komentarji
Marsikateri samski ni ravno srečen, žal pa je v življenju tako, da tudi ne bo postal, dokler ne bo sam spremenil svojega razmišljanja o tem.
O sebi sem napisal, da mi ni težko iti do takšnih ljudi in reči kakšno besedo z njimi... žal pa je tako, da večina ljudi ne išče ravno družbe žalostnih oseb.
Tudi jaz se veliko raje zabavam s srečno samsko žensko, kot pa s tisto, ki se v kotu smili sama sebi in objokuje svojo usodo.
Preskok iz zagrenjenosti v odprtost in zadovoljnost ni enostaven. Je pa daleč od tega, da bi bil nemogoč. Včasih je potrebno storiti samo en korak, da se kolesa začnejo vrteti...