Feniks.

Češkoslovaška, SR-71, Kia Pride na Gorjancih in zmešana družba pod sposojenim šotorom.
Been there, done that, went on.
Vsako desetletje je bolj zanimivo... devetdeseta po svoje, novo tisočletje po svoje.
Kar me te dni najbolj zabava pa je spoznanje, da sem navkljub vsem vzponom in padcem še vedno ostal isti stari jaz...

***

Dober večer, dragi moji.
Danes, 20.12.2012, je predvečer pred novim obdobjem.
Večer, v katerem imamo vsi možnost, da se odločimo po svoje, večer, ki je lahko zadnji svoje vrste.

Sam sem par dni nazaj dopolnil 35. leto svoje mladosti.
Kar nekaj časa sem razmišljal o tem... o svoji dosedanji poti, o željah, izpolnjenih in neizpolnjenih sanjah...

In veste kaj sem spoznal?
Uvidel sem, da me ni sram za ničesar in da sem izredno ponosen sem nase.
Res.
Ponosen sem na vse bedarije, ki sem jih storil v vseh teh letih, kar jih živim, ponosen na uspehe, ki sem jih dosegel pa čeprav se je medtem svet podiral okoli mene, ponosen na vse izkušnje, ki so me naredile trdnejšega, kot sem kdajkoli prej bil pa tudi na silo, ki me je držala vsa ta leta pokonci.
Ponosen sem, da sem živ, da znam priznati napake, predvsem pa sem ponosen, da se veselim jutrišnjega dne in priložnosti, ki jih prinaša.

Rek, da bo jutri vse drugače, ni ravno iz trte izvit.
Prav nasprotno.
Ves ta čas, ki nam je dan na tem svetu, je en sam nov začetek.
Vsako jutro je nov začetek...
Vsaka minuta je nov začetek...
Še vsaka sekunda...

Pa vendar se včasih zdi, da ljudje pozabimo na to.
Mislimo, da je vsega konec, ko storimo kakšno napako... takrat obupamo in spustimo življenje iz rok, ki so nam dane ravno zato, da ga zagrabimo.

Jutri, kot ste že lahko brali, bo konec sveta.
Veselite se tega in ga izkoristite.

Jutri, dragi moji, se bo pisalo novo obdobje, jutri se bo začelo leto 0 - obdobje, ko lahko začnete vse znova.
Res.
Začnite!

Zapojte pesmi, ki ste jih napisali, ko ste bili mladi in neumni, pokličite vašo najljubšo restavracijo in si naročite večerjo na dom, zakurite kres in spijte buteljko najboljšega šampanjca, kar si ga lahko privoščite.
Stopite na oder, pišite svojim staršem in sorodnikom, peš se odpravite v službo in končno že enkrat zamudite.

Vlak, ki vozi v neznano, bo jutri pridobil še enega novega potnika...
Klinc te gleda, stari svet...  Mi gremo tud' po svoje!

Pa ti?
Si zraven?