In memoriam II.

Kako hitro se leto obrne; saj ne moreš verjeti...

Ne vem... mogoče je to povezano z ritmom, katerega živimo.

Saj veste... se zbudiš, greš v službo, se vrneš domov, povečerjaš in že je ura sedem zvečer.

In tako praviloma skoraj vsak dan.

Ja, živeti v tem zgodovinskem obdobju je res umetnost:

nekaterim primanjkuje časa, nekaterim volje, nekaterim denarja, drugim spet zdravja... Ja, vsak lahko nekaj najde, kar mu manjka...

In ravno zaradi tega je tako zelo pomembno, da izkoristimo čas, ki ga imamo, kar se da maksimalno in to s tistimi sredstvi in danostmi, ki so nam takrat na voljo.

Kje pa piše, da je potrebno mir iskati na vršacih najvišjih gora, ki so povrhu vsega še na drugem kontinentu?

Kje piše, da so Maldivi bolj prijetni, kot pa Rovinj?

Ali pa da je sprehod okoli blejskega jezera, kaj bolj kvaliteten od sprehoda po bližnjem gozdu?

Nikjer, dragi moji... vse to je samo v glavah.

Včasih je preprosto dovolj tudi samo to, da se usedeš pod najbližje drevo, odpreš pivo in čez čas preprosto odplavaš tja, kjer te nihče več ne najde - v svoje lastne sanje.

Dragi moji, staro leto je šlo naokoli.

Bilo je takšno, kakršno je pač bilo, tu ne moremo veliko spremeniti...

Da bo pa v bodoče še lepše in še prijetneje pa vam sedaj tu, na tem mestu, tudi jaz od vsega srca vsem skupaj želim poln pehar zdravja in obilo sreče.

Ne pozabite - LUŠTNO VAM JE LAHKO SAMO TOLIKO, KOLIKOR SI SAMI PUSTITE, DA VAM JE....

Pa nasvidenje do naslednjič. :)

Vaš T.S.

2012.