Čas za spremembe.
Bili so dnevi, ko sem ležal na cerkvenem obzidju in začuden strmel v večerno nebo, ki se je razprostiralo nad mano.
Bili so dnevi, ko sem se podil po ozelenelem gozdu in se trudil, da me ne zadanejo tisti, ki sem jih imel najraje.
In dnevi, ko sem igral na odru in se smejal dekletom, ki so stala pod njim; bili smo živčni, kot še nikoli...
Nisem pozabil; bil sem srečen...
Prišli so dnevi, ko sem študiral na faksu in se učil teorij, s katerimi se nisem strinjal.
In neskončni dnevi, ko sem se skrival na robu postelje in molil Bogu, da bi mi pomagal oditi proč - v svet, ki ne pozna obtoževanja in apatije.
Prišli so dnevi, ko mi je bilo žal, da živim in ko nisem videl več kot dva metra pred sabo.
Nisem pozabil; preživel sem jih...
Sedaj so tu dnevi, ko potujem ter spoznavam nove ljudi in dežele, o katerih sem kot otrok samo sanjal.
Dnevi, ko pišem za dušo in srce... ko igram zase in za tiste, ki jih imam rad... ko poizkušam, čeprav uspeh ni zagotovljen...
Predvsem pa so tu dnevi, ko se zavedam, da mora človek včasih skozi hudo, da spozna, da mu je pravzaprav lepo.
...
Dan mrtvih je...
Nekateri so že odšli, nekateri smo še tu, nekateri šele prihajajo...
Življenje - vedite, da nikdar ni bilo pomembno, koliko ur ima katero; važno je, kako se ga živi. Če se vam zdi, da ga ne tako, kot bi si želeli, je mogoče tudi za vas prišel čas...
Čas, da se spremenite.
Komentarji