Katedrala.

Cathédrale Notre-Dame des Doms d'Avignon, Avignon, F

Bilo je ponoči; nekje okoli pol polnoči ali nekaj čez...

Slonel sem na haubi, kadil cigaret in zijál predse.

Avto sem bil parkiral na prakirišču pod Kapitljem in okoli mene ni bilo žive duše; moralo je biti med tednom in edini hrup, ki se je slišal, je prihajal iz zvočnikov v mojem avtomobilu.

Prav živo se spomnim, kako sem vsake toliko časa pogledal kvišku, na osvetljen Kapitelj in v mislih prosil.

Nikoli nisem kaj prida verjel v krščanstvo niti v Boga na način, ki ga uči Cerkev, sem pa vedno verjel, da če prosiš, dobiš.

In sem.

Res da šele čez par let pa vendar... Vedno vse ob svojem času.

V tistem obdobju sem naletel tudi na izjemno knjigo, za katero sem potem skozi leta pozabil kako se ji je reklo in kdo jo je napisal... Velikokrat sem se še spomnil nanjo in iskal sledi po netu, da bi jo vendarle našel pa žal ni bilo nič iz tega. Govorila je o gradnji katedrale in tisti čas sem tudi na Kapitelj gledal z drugimi očmi: videl sem ladjo, videl podporne stebre, čutil masivo stolpa in ozkost cerkvenih oken. 

Že takrat sem veliko razmišljal o tem, koliko znanja in truda je bilo vloženega v gradnjo sakralnih objektov in vse, kar sem si na čase želel, je bilo to, kako bi bilo lepo in čudovito, če bi lahko tudi sam bil kdaj del tega... 

Pa sem se žal rodil v napačnem obdobju...

V obdobju, ko nisem prior, ki naroča gradnjo katedrale, ampak rocker, ki gradi svoje stanovanje - kar je ravno tako dobro. :)

Vse lepo in prav bi človek rekel...

Še posebej zato, ker sem tudi knjigo zopet našel:

reče se ji The Pillars of the Earth in je ena najboljših knjig, kar sem jih imel kdaj čast prebrati... Od jutri popoldne naprej (ko jo prinesem nazaj) si jo lahko izposodite v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu.

Le preberite jo... vrnila vas bo v čas, ko so po svetu blodili sanjači, ki so spreminjali svet, ne glede na to, kaj so si drugi mislili ali pa čutili o tem. ;)