Strela z jasnega.

Agyness Deyn in V Magazine; photographer: Alasdair McLellan

Eno dvakrat sem jo videl skozi okno svoje pisarne; vsakič je imela v roki papirnato vrečko nekega priznanega butičnega proizvajalca visoke mode, v ušesih slušalke mp3 playera in na obrazu zvedav pogled.

Dvajset, trideset sekund in že je ni bilo več...

Razpuščeno dekle s pobritimi lasmi.

Saj veste... misel, ki ti vedno prva šine skozi um, ko zagledaš nekega človeka? 

In to je bila moja: razpuščeno dekle s pobritimi lasmi.

Pa fora je v tem, da sploh ni bila razpuščena... 

Vedno je bila oblečena izredno prijetno; v nekakšna retro oblačila z nevpadljivim pridihom otrok cvetja in diskretno všitega rock and rolla. 

Priznati moram, da je ta kombinacija zgledala odbito dobro (zelo podobno kot pri tej na sliki).

In pa seveda precej, precej dragó...

Všeč mi je postala v trenutku!

Pa ne zaradi oblačil in ven sekajočega občutka za estetiko, ampak zaradi načina, kako je nevpadljivo komunicirala s svetom: čeprav jo je vsak opazil, ni z ničemer dala vedeti, da bi se je to kakorkoli dotaknilo...

Nobene ošabnosti, nobene vzvišenosti, nič... preprosto se je bila nekam odpravila in vmes brezskrbno poslušala glasbo iz mp3 playerja.

Jup, vedno sem imel soft spot za dekleta s pobritimi lasmi... :)

...

"Živjo."

Dvignil sem pogled... Fak! No, jebentiš...
-"Živ..." sem odgovoril...  :)

... there is still God... :D