Rdečelaska.

Našel sem jo, BTW...

Kri mi je vrela po žilah in v ustih sem imel zadah po domačem žganju nepoznanega okusa.

Nočni veter, ki je bril okoli mene je bil bolj podoben objemu rdečelaske, kot pa nevarnosti za moje prezeble, zarokavičene prste. Big deal...

Dereze so zaškripale po zamrzjenem snegu in na ramenu sem začutil roko prijatelja, ki mi je signaliziral, da bi sestopili. Stal sem na 1562 metrih nadmorske višine in poslušal Porcelain Black, ki se je na ves glas drla Who's next...

Ja... who's next?

Še enkrat sem se zazrl v luno, ki je sijala nad mano in se z nasmehom in brutalno eksplozivnostjo zapodil naprej, v dolino...

Svet je še enkrat klonil pred mano.

Geronimo, baby!

Pictures? 

No pictures...

F... pictures!