Izbira.

V tebi še vedno divja ogenj...

In v očeh ti še vedno preskakujejo iskre...

Zakaj za vraga potem puščaš, da mi postaja vseeno?

Nekaj si pa navkljub temu želim... da bi te lahko pred tem vsaj ene dvakrat pošteno brcnil v tvojo zategnjeno in predvidljivo rit.
Spontanosti v tebi s tem verjetno nebi prebudil; to se mi zdi, da bi bil čisti čudež... bi pa mogoče doživel vsaj to, da se končno enkrat od srcá nasmeješ.

Čeprav dvomim tudi v to... :)
Po moje bi se prej svet prevrnil, kot pa da se ti to zgodi. 

Poglej, kakorkoli že, ne mislim te učiti; za to imaš druge.

Ravno tako te ne ocenjujem, ne grajam, niti ne sodim... samo dovolil sem si opisati svoja opažanja. Sue me...

...

Če bi kdaj hotel, bi si od tebe želel samo to:
da se končno spomniš, da vse, kar iščeš, že od nekdaj živi v tebi; in to navkljub bedarijam, ki jih zganjaš s sabo...

As-Salāmu `Alaykum.