Pot I.

Ne želim si vedeti, kaj si želim.

Sedim, gledam predse in razmišljam o vseh bedarijah, ki sem jih že priklical v svoje življenje.

Največkrat sem si zaželel videti zvezdni utrinek...
Ker je bila to edina reč, ki sabo ni prinesla nikakršnih težav.
Je pa žal tudi res, da človeku zvezdni utrinki ne prinašajo kruha na mizo in mu ne grejejo postelje ponoči. Razen, če je dotični astronom po poklicu, kar pa jaz očitno nisem...
Šentjernejsko polje, SI
In tako sem, kot večina ljudi na tem svetu, žal tudi jaz prisiljen vsake toliko časa vreči trnek v jezero želja in upati na najboljše...

Bull shit, dragi moji!
Upanje je sila podobno barki brez jambora v razburkanem morju. Tega si pa resnično nihče ne želi...
Še najmanj pa jaz, verjemite mi.

In zato sledim temu: času čas, željam prostor in ljudem kepico sladoleda, da lahko v miru počakamo na vse to. ;-)

Komentarji