Pismo II.

Ne razumem, čemú se ne premakneš naprej...

Z mapo pod roko počasi drsiš po pločniku in v očeh ti vidim, da ti je nekdo uničil sanje, ki si jih verjetno gradil kar precej časa.

Privijem radio; medtem v vzvratnem ogledalu počasi ugaša odsev tvoje podobe...

Srečno.