Na(s)proti.

Bil je čisto običajen dan.

Zavil sem na avtocesto, odprl okno, pred tem še razvezal kravato in odpel zgornji gumb srajce.
Ura je bila šest popoldne in da bi mi čas hitreje minil, sem si prižgal radio...

Ugajala mi je misel, da se vozim proti morju; občutek je bil še intenzivnejši zaradi mase avtomobilov s tujimi registracijami, ki so drveli mimo mene...
Rovinj, HR
Žal je le-ta takoj za tem, ko sem na prvem odcepu zavil iz avtoceste, čudežno popolnoma izginil...

Odprl sem okno in opazujoč cesto pred sabo nadaljeval proti domu...
Vmes sem se vsake toliko časa zagledal v oblake in kdaj pa kdaj tudi v ptice, ki so oprezale za mrčesom.

Spomnim se, da mi je bilo neprijetno...

Neka dance priredba Copperjevega Poison-a, ki se je ravno takrat razlegala iz zvočnikov, je k temu samo še dolivala, tako da sem radio kmalu zatem popolnoma ugasnil.

Nadaljeval sem v tišini...

Parkiral sem pred Vinotočem Drča; ven sem vzel očala, denar, škatlico cigaret in vžigalnik.
Avto sem pustil odklenjen; ključe v ključavnici, torbo na sovoznikovem sedežu.

Bežno in nenamenoma sem se ozrl na svet okoli sebe; ne vem točno zakaj, vendar sem ga takrat pustil popolnoma nedotaknjenega...

Komentarji